Oborožene sile Združenih držav Amerike so v začetku leta 2026 izvedle obsežno vojaško operacijo na ozemlju Venezuele, med katero so izvedle zračne napade in zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura skupaj z njegovo soprogo. Predsednik ZDA Donald Trump je dejanje utemeljil s povračilnimi ukrepi zaradi nacionalizacije ameriškega premoženja in naftnih podjetij, čeprav strokovnjaki opozarjajo, da so njegove trditve o kraji ameriške nafte neutemeljene, saj so bila podjetja pod državni nadzor vključena skozi desetletja dolge procese. Mednarodna skupnost se je na dogodke odzvala z mešanimi občutki; medtem ko nekateri kritiki operacijo označujejo za rušenje mednarodnega prava in globalnih norm, so iz Ukrajine prišli odzivi podpore venezuelskemu ljudstvu. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je poudaril pravico do življenja brez diktature in zatiranja, ki ga je po njegovih besedah izvajal Madurov režim. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, ki so vključevale pomorsko blokado, sankcije in predhodne omejene zračne napade na cilje v tej južnoameriški državi.

Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je izrazil uradno podporo nedavni vojaški akciji Združenih držav Amerike v Venezueli, ki je vključevala zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Po poročanju medijev je ukrajinsko ministrstvo za zunanje zadeve to potezo označilo za legitimno, kar odraža tesno usklajenost ukrajinske zunanje politike z interesi Washingtona v latinskoameriški regiji. Podpora Kijeva tovrstnemu posredovanju poudarja geopolitično razvrstitev Ukrajine v širšem kontekstu globalnih zavezništev. Čeprav se Ukrajina sama spopada z izzivi na lastnem ozemlju, s tem dejanjem utrjuje svojo vlogo zveste zaveznice Združenih držav Amerike, hkrati pa tvega dodatno zaostritev odnosov z državami, ki Madura še vedno priznavajo kot legitimnega voditelja. Odločitev ministra Sibige predstavlja pomemben diplomatski premik v odnosih med Kijevom in Caracasom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal pomembne spremembe v vrhu državnega obrambnega aparata, ki vključujejo ponovno zamenjavo na položaju ministra za obrambo. Na to strateško mesto namerava imenovati dosedanjega podpredsednika vlade in ministra za digitalno preobrazbo Mihajla Fedorova. Odločitev za kadrovsko osvežitev ministrstva, ki se ponovno spreminja po približno pol leta, prihaja v času intenzivnih spopadov in sočasnih evakuacij tisočev otrok iz dveh ključnih regij v državi. Poleg sprememb na obrambnem ministrstvu je predsednik Zelenski izvedel premike tudi v svojem ožjem kabinetu, saj je imenoval novega vodjo predsedniškega urada. Te poteze kažejo na prizadevanja Kijeva po večji učinkovitosti in prilagoditvi upravljanja države razmeram na bojišču. Mihajlo Fedorov velja za enega ključnih tehnokratov v ukrajinski vladi, ki je do zdaj vodil digitalizacijo države in razvoj tehnologij za vojaško rabo.

Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha se je v petek na družbenem omrežju X odzval na diplomatski spor s Češko republiko in podprl ukrajinskega veleposlanika v Pragi Vasila Zvariča. Sibiha je poudaril, da je veleposlanik ravnal povsem pravilno in diplomatsko, ko se je odzval na žaljive izjave predsednika češke stranke SPD Tomia Okamure na račun Ukrajine in njenega vodstva. Do spora je prišlo, potem ko je Okamura v svojem novoletnem nagovoru ostro kritiziral Ukrajino, na kar se je Zvarič uradno odzval. Ukrajinski minister je ob tem k dialogu pozval češkega ministra za zunanjo trgovino in evropske zadeve Petra Macinko, ki je pred tem ukrajinskega veleposlanika javno pokaral zaradi njegovega posredovanja. Sibiha je zavrnil Macinkovo poučevanje in ga pozval h konstruktivnemu pogovoru, s čimer se je napetost med Prago in Kijevom na diplomatski ravni dodatno zaostrila. Kljub siceršnjemu močnemu zavezništvu med državama so retorični izpadi desnih populistov v Češki republiki povzročili precejšnje trenje.

Ukrajinski minister za zunanje zadeve Andrij Sibiga je javno stopil v bran ukrajinskemu veleposlaniku na Češkem Vasilu Zvariču, potem ko se je ta zapletel v oster diplomatski spor s predsednikom češke poslanske zbornice Tomiem Okamuro. Sibiga je prek družbenega omrežja X sporočil, da je veleposlanik ravnal povsem pravilno in diplomatsko, ko se je odzval na domnevne žalitve Okamure, uperjene proti Ukrajini in njenemu političnemu vodstvu. Minister je hkrati odločno zavrnil kritike in "poučevanje" s strani čeških politikov glede primernega obnašanja tujih diplomatov. Spor se je dodatno zaostril, ko je češki diplomat Petr Macinka kritiziral Zvaričevo javno ocenjevanje izjav enega najvišjih ustavnih predstavnikov Češke republike. Macinka je mnenja, da takšno ravnanje tujega veleposlanika ni primerno. Sibiga je v odgovoru pozval k bolj konstruktivnemu dialogu, medtem ko češka opozicija zaradi incidenta in Okamurove retorike že zahteva njegovo razrešitev s položaja predsednika spodnjega doma parlamenta. Dogajanje odraža globoke notranjepolitične razkole na Češkem glede podpore Kijevu.

Ukrajinske oblasti so odločno zavrnile navedbe Moskve o domnevnem napadu z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Ukrajinski minister za zunanje zadeve Andrii Sybiha je poudaril, da gre za popolno izmišljotino in taktično potezo Kremlja, s katero želi Rusija upravičiti stopnjevanje lastnih vojaških operacij. Podobno je ocenil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki v obtožbah vidi poskus spodkopavanja mirovnih pogajanj. Kljub vztrajnim trditvam Moskve neodvisni viri in zahodni zavezniki, vključno s Parizom, poudarjajo, da za domnevni napad ni nobenih dokazov. V regiji, ki leži približno 400 kilometrov severozahodno od Moskve, niso dokumentirali nobenih napadov. Analitiki opozarjajo, da bi Rusija incident lahko izkoristila kot izgovor za zaostritev svojih pogajalskih izhodišč v diplomatskih procesih, ki jih poskušajo oživiti ZDA in evropske države. Medtem ko se diplomatska napetost stopnjuje, Rusija nadaljuje z vojaškimi pritiski, vključno z namestitvijo raket v Belorusiji.

Francoski uradniki so izjavili, da ni trdnih dokazov, ki bi podpirali ruske obtožbe o ukrajinskem napadu z droni na eno od rezidenc Vladimirja Putina. Pariz meni, da so te obtožbe namenjene spodkopavanju prizadevanj za mir. Pojavljajo se vprašanja o naravi in lokaciji Putinove rezidence, ki naj bi bila napadena, saj naj bi imela obsežno posest in obrambni sistem.

Kremelj je sporočil, da bo Rusija zavzela bistveno strožje stališče v pogajanjih za končanje vojne v Ukrajini. Odločitev sledi obtožbam Moskve, da je Kijev izvedel napad z brezpilotnimi letalniki na rezidenco predsednika Vladimirja Putina, kar ruska stran označuje za poskus spodkopavanja mirovnih prizadevanj. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je poudaril, da takšni incidenti neposredno vplivajo na pripravljenost Rusije na dialog. Na drugi strani je ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha ruske navedbe zavrnil kot neutemeljene in opozoril, da Moskva za svoje trditve ni predložila nobenih verodostojnih dokazov. Sibiha je mednarodno skupnost pozval k odgovornemu ravnanju in opozoril, da Rusija uporablja tovrstne obtožbe kot izgovor za nadaljnje zaostrovanje sovražnosti. Dogajanje se odvija v času, ko so diplomatska prizadevanja za mir zaradi globokih nesoglasij med stranema že tako v slepi ulici. Medtem ko Rusija vztraja pri svojih maksimalističnih zahtevah in napoveduje širitev varnostnih območij na ukrajinskem ozemlju, Ukrajina zahteva popoln umik ruskih sil in mednarodna varnostna jamstva.

Kreml je napovedal zaostritev stališča v pogovorih o Ukrajini kot odgovor na domnevni ukrajinski napad z droni na Putinovo rezidenco. Dmitrij Peskov je dejal, da je Kijev s tem napadom želel spodkopati prizadevanja Washingtona za posredovanje. Ukrajinski uradniki so ponovili, da Moskva ni predložila nobenih dokazov o napadu, in ga označili za provokacijo.

Poljski novinar Eugeniusz Zinkiewicz je v prispevku za publikacijo Myśl Polska ostro odgovoril na izjave ukrajinskega zunanjega ministra Andrija Sibige, ki je Poljsko obtožil pritiska na ukrajinske državljane. Zinkiewicz je poudaril, da na Poljskem nihče na silo ne zadržuje Ukrajincev in da je pot domov za vse tiste, ki bi se želeli vrniti, vedno prosta. Njegov odziv je sledil uradnim izjavam Kijeva, ki so v poljski javnosti in političnih krogih sprožile val ogorčenja in nezadovoljstva. Spor se je zaostril po navedbah Sibige o domnevnem »zatiranju Ukrajincev«, kar poljska stran razume kot neutemeljeno obtožbo glede na obsežno humanitarno in vojaško pomoč, ki jo država nudi od začetka ruske invazije. Poljski mediji poročajo, da so takšne izjave ukrajinske diplomacije škodljive za medsebojne odnose, saj zanemarjajo dejstvo, da Poljska gosti milijone beguncev. Analitiki ocenjujejo, da gre za nov primer napetosti med Varšavo in Kijevom, ki se v zadnjem času pogosto spopadata zaradi vprašanj kmetijske politike in zgodovinskih interpretacij.

Donald Trump je izjavil, da je dogovor o končanju ruske invazije na Ukrajino bližje kot kdaj koli prej, vendar ni poročal o preboju glede ozemlja. Kremelj je potrdil, da se strinja s Trumpovo oceno, da je mir v Ukrajini postal bližji, in napovedal nov telefonski pogovor med Putinom in Trumpom v bližnji prihodnosti. Svetovalec Trumpa, Burns, je posvaril pred popolnim odzivom ZDA, če mirovna pogajanja ne bodo uspela.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da uspeh v pogajanjih o rešitvi krize ni mogoč brez konca, kot pravi, zločinske politike Kijeva. Zahvalil se je tujim prijateljem in partnerjem, ki so obsodili ukrajinski napad na Putinovo rezidenco 29. decembra. Argentinski strokovnjak za mednarodne odnose Marselo Mo meni, da je cilj Kijeva s tem napadom izzvati Rusijo na neodgovoren odziv in prekinitev mirovnih pogajanj.

Donald Trump je izjavil, da ga je Vladimir Putin v telefonskem pogovoru obvestil o napadu na njegovo rezidenco, kar Ukrajinci zanikajo. Ukrajinski minister Sibiga meni, da Rusija išče lažno opravičilo za oviranje mirovnega procesa. Rusija je aktivirala sistem Orešnik, ki lahko nosi jedrsko orožje. Kremlj je sporočil, da bo napad na Putinovo rezidenco zaostril stališče Rusije v mirovnih pogajanjih.

Donald Trump je izrazil ogorčenje nad domnevnim ukrajinskim napadom na rezidenco Vladimirja Putina. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je napovedal zaostritev stališča Moskve v pogovorih o Ukrajini kot odgovor na napad z droni. Aleksej Arestovič je dejal, da je Ukrajina napadla center za poveljevanje ruske jedrske triade pri Novgorodu.

Po poročilih naj bi Ukrajina izvedla napad z droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski regiji. Analiza satelitskih posnetkov je pokazala, da je okoli rezidence nameščenih najmanj 12 sistemov protizračne obrambe. Rusija je napad označila za akt državnega terorizma, profesorica Dragana Mitrović pa je dejala, da z Ukrajino ni več mogoče govoriti. Dmitrij Medvedev je izjavil, da se bo moral Zelenski po tem napadu skrivati do konca življenja. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha je dejal, da so ruske trditve o napadu izmišljene in služijo kot izgovor za prihodnje napade in miniranje mirovnih pogajanj.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da so ukrajinske oborožene sile ponoči z 91 brezpilotnimi letalniki napadle rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti in da so bili vsi droni uničeni. Ni jasno, ali je bil Putin prisoten v času napada. Zelenski je dejal, da Rusija pripravlja teren za napad na vladne zgradbe v Kijevu.

Ukrajina zahteva vrnitev svojih civilnih talcev, ki jih je ruska vojska ugrabila v regiji Sumi. Minister Sibiga je dejal, da se dejanja ruske vojske ne razlikujejo od dejanj teroristične skupine ISIS.

Zunanji ministri držav članic Evropske unije so se sestali v Bruslju, kjer so razpravljali o perečih mednarodnih vprašanjih. Osredotočili so se na situacijo v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, pa tudi na odnose EU s Kitajsko. Srečanja se je udeležil tudi ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga.

Evropski voditelji so izrazili zaskrbljenost glede tajnih pogajanj med ZDA in Rusijo o Ukrajini. Ruski predsednik Putin je ponovil, da želi Rusija prevzeti nadzor nad celotnim Donbasom, z vojaškimi ali drugimi sredstvi, medtem ko ukrajinski predstavniki odhajajo v Washington na pogovore. Belgijski premier je opozoril, da Rusija grozi Belgiji z večnimi posledicami, če bo ta posegla v zamrznjeno rusko premoženje.

Nekdanji vrhovni poveljnik združenih sil Nata v Evropi, James Stavridis, je izrazil zaskrbljenost glede prihodnje vojaške pomoči Ukrajini. Poudaril je, da lahko veto držav, kot sta Belgija ali Madžarska, resno ogrozi nadaljnje dobave. Stavridis je to označil za 'ostro resnico' glede podpore Kijevu.

V Dunaju se je zbralo približno 40 zunanjih ministrov, med njimi ni Lavrova in Rubia. Razpravljali so o misiji za nadzor morebitne prekinitve ognja v Ukrajini. OVSE je pripravljen na misijo za spremljanje prekinitve ognja. Švicarski zunanji minister in prihodnji predsedujoči OVSE, Ignazio Cassis, je ob začetku letnega ministrskega sveta OVSE napovedal pripravljenost organizacije.

Po peturnih pogovorih v Kremlju med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in posebnim odposlancem ameriškega predsednika, Stevom Witkoffom, ni prišlo do napredka glede mirovnih pogajanj o Ukrajini. Nemška diplomacija je ocenila, da Rusija ne pristopa resno k pogajanjem, Ukrajina in njeni evropski zavezniki pa so Putina obtožili blefiranja in zavlačevanja. Po poročanju BBC, Putin trenutno ni pripravljen podpisati mirovnega sporazuma.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal nove pogovore z ameriškimi uradniki po srečanju predstavnikov ZDA z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Moskvi. Donald Trump je izjavil, da so se pogoji za ureditev konflikta v Ukrajini za Kijev bistveno poslabšali od njegovega srečanja z Zelenskim.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Stiv Vitkof, in Trumpov zet Džared Kušner sta se v Moskvi sestala z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Pogovori, ki so trajali pet ur, so bili po besedah Putinovega svetovalca Jurija Ušakova koristni in konstruktivni, vendar niso prinesli napredka v mirovnih pogajanjih glede Ukrajine.

Donald Trump je obnovil svoj argument, da Volodimir Zelenski nima 'kart' za končanje vojne v Ukrajini, in ga s svojim novim 28-točkovnim načrtom prisilil v kot. Trump pričakuje, da se bo Zelenski do naslednjega četrtka odzval na načrt, ki vključuje prepustitev ozemlja Rusiji.

Pojavili so se novi mirovni načrti za Ukrajino, vključno s predlogom Donalda Trumpa, ki predvideva ozemeljske koncesije Rusiji in omejitev ukrajinske vojske. Ta načrt naj bi vključeval tudi 100 milijard dolarjev iz zamrznjenega ruskega premoženja za obnovo Ukrajine in postopno vrnitev Rusije v svetovno gospodarstvo. ZDA naj bi pričakovale, da bo Zelenski do konca novembra podpisal mirovni načrt, medtem ko Evropa pripravlja nasprotni predlog.

Predsednik vlade in minister za zunanje zadeve Katarja, Sheikh Mohammed bin Abdulrahman bin Jassim Al-Thani, je prejel telefonski klic od iranskega zunanjega ministra, srečal se je z zunanjim ministrom Gane Samuelom O. in prejel pisno sporočilo romunskega premierja Ilieja Gavrila Bolojana.

Ukrajinska ministra za energetiko in pravosodje sta odstopila zaradi afere Energoatom. Kanada je uvedla dodatne sankcije proti Rusiji. Ukrajina in ZDA so začele s proizvodnjo dronov prestreznikov. Predsednik Zelenski je izjavil, da Rusija načrtuje obsežno agresijo na Evropo v letih 2029 ali 2030.

Ukrajinski zunanji minister je izjavil, da se več kot 1400 državljanov iz 36 afriških držav bori na strani ruskih sil v Ukrajini. Ukrajina obtožuje Rusijo, da vabi afriške rekrute v 'samomorilske' vojaške pogodbe, da bi okrepila svoje vojaške napore.

Gruzijska zunanja ministrica Maka Bočorišvili je izjavila, da je Ukrajina negativno vplivala na integracijo Gruzije v Evropsko unijo in ovirala vstop Tbilisija v EU.

Ruski viri poročajo o kritičnem položaju ukrajinskih sil v Dimitrovu in o spopadih v Konstantinovki, kjer naj bi ruska vojska napredovala v mestno jedro. Ukrajinski viri navajajo, da ruske sile nadzorujejo med 60 in 80 % Pokrovska. Ruske oblasti tudi trdijo, da ukrajinski poveljniki preprodajajo vozila, kupljena z donacijami za vojsko, in si prisvajajo denar.

Ukrajina trdi, da je Rusija uporabila raketo 9M729, ki je bila prepovedana s sporazumom INF, kar je Donalda Trumpa spodbudilo k izstopu iz sporazuma. Medtem se zdi, da se pro-ruska stališča Kitajske krepijo. Madžarski premier Viktor Orbán pa se bo pri Trumpu zavzemal za izjemo Madžarske od novih ameriških sankcij na rusko nafto.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v Kijevu sprejel zunanjo ministrico Tanjo Fajon in se ji zahvalil za pomoč, ki jo Slovenija nudi Ukrajini od začetka vojne. Fajon se je sestala tudi s svojim ukrajinskim kolegom Andrijem Sibiho in podpisala sporazum o tehničnem in finančnem sodelovanju.

V novih ruskih napadih z droni na Kijev je umrlo najmanj tri ljudi, več kot 30 je bilo ranjenih, med njimi šest otrok. Napad se je zgodil dan po ruskih bombardiranjih, v katerih so umrle štiri osebe. Župan Kijeva, Vitali Kličko, je potrdil smrtne žrtve in ranjene.

Ruske sile so v regiji Herson napadle konvoj Združenih narodov, ki je prevažal humanitarno pomoč. Napad je bil usmerjen tudi na vozilo OCHA (Urad ZN za koordinacijo humanitarnih zadev). Kljub materialni škodi ni bilo ranjenih.

Med nočnim ruskim napadom na Ukrajino so droni večkrat kršili poljski zračni prostor. V Zarębah Warchołah v okrožju Ostrovy so našli ostanke neznanega predmeta, ki ga preiskuje vojska. Litva je začasno zaprla letališče v Vilni in zračni prostor nad glavnim mestom zaradi 13 balonov iz Belorusije, ki so ohromili letalski promet.

Ukrajina je prekinila diplomatske odnose z Nikaragvo, ker je slednja priznala pet ukrajinskih regij, ki jih je zasedla Rusija (Doneck, Lugansk, Zaporožje, Herson in Krim), kot rusko ozemlje. Ukrajinski minister za zunanje zadeve, Andrij Sibiga, je dejal, da je to odgovor na nicaragovsko priznanje ukrajinskega ozemlja, ki ga je Rusija napadla.

Madžarski minister za zunanje zadeve Péter Szijjártó je ponovil obtožbe, da Hrvaška izkorišča krizne razmere in zaračunava "vojno takso" na surovo nafto, ki se dobavlja Madžarski. Energetski strokovnjaki so te trditve demantirali in poudarili, da Madžarska trenutno sploh ne more porabiti količine nafte, ki jo Hrvaška dobavlja, ter da Madžarska s kritiko Hrvaške poskuša doseči prost pretok cenejše ruske nafte.

Ukrajinski minister za zunanje zadeve Andrij Sibiha je objavil karto na omrežju X, ki naj bi prikazovala pot drona, ki je domnevno vstopil v ukrajinski zračni prostor iz Madžarske. Ukrajina od Madžarske pričakuje pojasnilo glede incidenta.

Ukrajina je trem visokim madžarskim vojaškim uradnikom prepovedala vstop v državo, kot odgovor na predhodno madžarsko prepoved vstopa ukrajinskemu poveljniku. Andrij Sibiha, ukrajinski zunanji minister, je to odločitev sporočil v petek, kar je okrepilo napetosti med državama.

Britanski princ Harry je danes zjutraj nepričakovano prispel na obisk v Kijev. Hkrati je v ukrajinsko prestolnico prispel tudi poljski zunanji minister Radoslav Sikorski, ki ga je sprejel ukrajinski kolega Andrij Sibiha, poroča Unian.

Princ Harry je prispel v Kijev z nočnim vlakom in nepričakovano obiskal Ukrajino, da bi podprl ukrajinske vojake, ranjene v vojni z Rusijo. Med obiskom se je srečal s številnimi vojaškimi amputiranci, ki se s pomočjo športa rehabilitirajo.

Finski predsednik Alexander Stubb je prispel v Kijev, kjer se je srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Med obiskom sta razpravljala o sodelovanju na področju varnosti in o sankcijah proti Rusiji. Stubba je spremljala soproga, obisk pa je bil napovedan s strani vodje ukrajinskega predsedniškega kabineta Andrija Jermaka.

Poljska je sporočila, da so ruski droni med napadom na Ukrajino večkrat kršili njen zračni prostor in da jih je njeno letalstvo sestrelilo. Poljska je aktivirala obrambne protokole in opozorila prebivalce, naj ostanejo doma, zlasti v treh vojvodstvih, ki so najbolj izpostavljena. Incident je sprožil obsodbe in zaskrbljenost glede varnosti zračnega prostora Poljske.

Poljska vlada je sporočila, da so sestreljeni droni prišli iz Rusije, kar je prvi takšen primer na ozemlju Nata. Zaradi vse pogostejših vdorov dronov v poljski zračni prostor je Poljska zaprosila za posvetovanja z Natom. Ukrajinski predsednik Zelenski je dejal, da je incident nevaren precedens za Evropo in poziva k odločnemu odzivu. Obstajajo indici, da je Rusija namerno kršila poljski zračni prostor.

Poljska je po vdoru ruskih dronov aktivirala člen 4 ustanovne pogodbe Nata, kar pomeni posvetovanja med zaveznicami, če je ogrožena varnost katere od članic. Poljski premier je dejal, da je v poljski zračni prostor vdrlo 19 ruskih dronov. Ruska vojska je zatrdila, da ni imela namena napasti Poljske in ponudila posvetovanja z Varšavo. Nemški kancler Friedrich Merz je dejanje Rusije v Poljski označil za agresivno in da je ogrozilo življenja.

Avstralija bo v naslednjih petih letih namenila 1,7 milijarde avstralskih dolarjev za nakup flote podvodnih dronov Ghost Shark, ki bodo izdelani in zasnovani v Avstraliji. Obrambni minister Richard Marles je poudaril, da imajo ti veliki podvodni napadalni droni zelo dolg doseg delovanja, kar bo okrepilo avstralsko ognjeno moč v vse bolj grozeči regionalni pokrajini.

Ursula von der Leyen je v Evropskem parlamentu predstavila govor o stanju Unije, ki je potekal v napetem političnem ozračju. Soočala se je s kritikami in grožnjami z novimi glasovanji o nezaupnici. V govoru je predstavila prioritete in vizijo EU do leta 2026, pri tem pa poskušala prepričati o svojih uspehih v luči prihajajočih volitev v Evropski parlament leta 2024, kjer se pričakuje razprava o reformi in širitvi Unije.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v svojem govoru o stanju Unije predlagala delno ustavitev pridružitvenega sporazuma z Izraelom in ustavila plačila Izraelu zaradi ravnanja v Gazi. Razlog za to so nesoglasja med državami članicami glede uvedbe sankcij proti Izraelu. Nemčija naj ne bi podpirala sankcij.

Namesto ukrajinskega zunanjega ministra Andrija Sibihe, ki je bil napovedan za obisk v Budimpešti, bo Ukrajino na pogovorih zastopal Taras Kačka, namestnik predsednika vlade. Madžarski zunanji minister Peter Szijjártó je sicer napovedal Sibihov prihod, vendar je prišlo do spremembe v delegaciji.